Opozorilo.

"Jaz na tvojem mestu ne bi," je mirno dejala, ko je šalčko vzdignil k ustom.
Privzdignil je obrvi ter jo odložil nazaj na krožniček. "Zakaj? Si mi v kavo po vzoru Sally stresla prah volčjih jagod in želela zbežati z Jackom?"
"Tako nekako," je med smehom pristavila. "Pa sem si zadnji trenutek premislila. Veš Jack je preveč ... koščen." Zasmejal se je. "Ti si mi veliko bolj pri srcu."
"Ja ja ... sami izgovori so te. Še malo prej si me pa želela zastrupit." Delal se je, da je jezen in jo mrko gledal.
"Daj no! Vsi vejo, da ne znam kuhat kave. Samo prizanesti sem ti hotela." Pogledala ga je najbolj nedolžno in parkrat pomežiknila. V filmih deluje.
"Zakaj si mi jo pa potem postregla? Če trdiš, da je neužitna?" se je že malce omehčal. Stvar ga je očitno začela zabavati.
"Sem mislila, da se spodobi. Pa še zos je dober za rože." Široko se je nasmehnila.
Razgledal se je naokoli."Rože, ja. Zato so tako uvele, kaj?"
Prav zares niso zgledale pretirano vesele. Ubožice. Njena mami ni nikdar imela prevelikega daru za rastline. In očitno je to še ena izmed stvari, ki jih je podedovala po njej. Ah, kaj pa more. Takšna je.
Skomignila je. "Glej, saj ne pravim, da je ne smeš spiti. Bil je topel nasvet. Nočem, da si pokvariš želodec." Nekaj časa jo je gledal, nato pa se očitno odločil, da bo tvegal. In naredil svoj prvi požirek. Nečesa kar naj bi bila kava. Opazovala ga je in čakala odziv. Že prihaja - skremžil se je. Želela je nekaj zinit pa se je rajši zasmejala.
Odložil je šalčko. "Sem mislil, da boš zavpila kaj takega kot: Saj sem ti rekla."
"Sem se zadržala, ker sem prijazno dekle." Usta so ji še kar silila v nasmešek.
"Zdaj vem zakaj piješ kavo s toliko sladkorja," je rekel in šalčko odrinil od sebe.
"Hej! Veš, da bom morda tutorka!" je razposajeno navrgla. "Pomagala bom brucom na našem faxu."
"Jih boš učila skuhat zanič kavo?" jo je spodbodel.
"Ne draži me! Opozorila sem te. Samo ena reč me skrbi ... Pomisli, morda bom sama še enkrat brucka. Kako naj brucka pomaga brucom?"
"Ah daj no ... boš že," jo je spodbudil.
Pomaganje ji res ni delalo preglavic. Ampak tokrat gre za strokovno pomoč. Ti ljudje se bojo obračali nanjo z najrazličnejšimi vprašanji in - normalno - pričakovali, da jih ona reši. In to profesionalno. Zamajala je z glavo.
"V kaj se spuščam? Glede na to kako sem zmedena bi jaz potrebovala strokovno pomoč."
"Saj jo imaš. Mene!" je pomembno poudaril in s prstom pokazal nase.
"Mi jih boš pomagal zastrupiti, če bodo preveč zahtevni?" je obupano vprašala.
"Ah, v tem pa ni večjega mojstra kot si ti sama! Samo ponudi jim svojo kavo." Zarežal se je in jo potrepljal. "Vse bo še dobro."
Vse bo še dobro, je pomislila. Vse bo še v redu.
"Hmmm ... bi še eno kavo?" ga je vprašala. "Malce vaje mi ne bi škodilo."