Raketa.

Zaklela je. Kako ji vedno uspe? Vedno. Britvico je zabrisala v kot kadi in obraz zakopala v dlani. Iz same jeze. Najraje bi zakričala. Zakaj pa ne? Kaj jo zadržuje? Saj je sama, kot je želela, saj ima ljubi mir in nikogar, ki bi jo slišal. Kot je želela. Pa ji vseeno ni bilo do kričanja. Vzravnala se je in segla proti skodelici s kavo. Srebnila jo je in podržala v naročju. Ni bila najboljša, če ne drugega postana. Medtem ko se je naučila skuhati kar solidno kavo, se je nekako odvadila piti mrzlo. Pa jo je še vseeno pila. Medtem ko se je odvadila piti mrzlo kavo pa se je očitno odvadila tudi družbe. Šalčko je držala v naročju, kot da bi se bala, da ji bo kam pobegnila in opazovala kako ji kri mezi iz ran na nogah. Bile so pobrite. In krvave. Standard. Pač nima potrpljenja s temi stvarmi. Njene noge niso najlepša reč na tem planetu - cel kup modric in odrgnin ... le kje jih je staknila? Saj vendar vse dneve preždi med svojimi preljubimi knjigami. Človek bi pričakoval ureznine od papirja, ne pa potolčenih nog. Najbrž med nogometnimi navijači ne bi izstopala, je pomislila in se nasmehnila ob vsej evforiji svetovnega prvenstva. Ne, da jo nogomet zanima. Kri je tvorila potočke in se počasi vila proti odtoku. Kot, da bi imela svoje življenje. Svojo pot. Sedaj, ko je prodrla na plano - iz njenega obtolčenega telesa, iz njenega stokrat pokrpanega srca, ki jo poganja po telesu in ji daje nov zagon ... in kaj daje njej zagon? Kje je zdaj tisto upanje, tista želja, vso tisto pričakovanje? Poganjajo jo le še knjige in dolgi referati, ki ji misli odvračajo od nje same ... in zdi se ... zdi se ... da se je nekje med vsemi temi besedami izgubila. In sedaj obtolčena sedi na robu kadi in še njena kri - njena lastna kri! - beži iz njenega pozabljenega telesa. In odhaja v potokih in se nekje na poti zmeša z vodo, s solzami sreče ali žalosti. In v glavi ji odmevajo verzi Kosovela --- Joj, jaz s srcem rdečim! Joj, jaz z rdečo krvjo! Neutruden bežim, kakor da sam moram v izpolnjenje. In čim bolj bežim, tem bolj gorim. In čim bolj gorim, tem bolj razpadam. In čimbolj trpim, hitreje ugašam.