"skodelica kave"

Rutina.

2011-02-13T03:48:00.000-08:00

Nogi je spustila s postelje in se s prsti nežno dotaknila tal. Mrzlo. Z zapestja je potegnila zadnjo elastiko, ki ji je še preostala in si skuštrane lase povezala v dvignjen čop. Slekla je premočeno majico in se stegnila do omare po svežo. S stopali je zatipala po tleh, dokler ni zadela ob nekaj kosmatega. Njeni najljubši copatki. Beli zajčki. Nogi je zakopala vanju in vstala.
Še ena noč, ko preprosto ne najde miru.
S tresočim korakom se je spustila po stopnicah in se oklepala ograje. Niti zajčki ji ne zmorejo pomagati, če je lastne noge ne želijo držati pokonci.
Zatavala je v kuhinjo in odprla pipo. Ta znani šum je tako prijetno del. Podstavila je džezvo, jo napolnila do polovice in pristavila za kavo.
Vanjo so utripale rdeče številke ure na pečici. 04:30 je kazala ta. 04:28 je kazala tista na mikrovalovki.
Nato je sedla na pult in pustila, da ji noge binglajo. En zajček ji je pobegnil. Za drugega se je potrudila, da ni ušel. Zrla je v golo stopalo ... v svoje s temno-modrim lakom nalakirane nohte ... poslušala je glasen "blup blup" vode, ki je že zavrela ... čutila hlad, ki ji je objel gole noge. Z dlanmi je podrgnila po stegnih, da bi jih ogrela pa so bile le-te še bolj ledene.
Končno se je spustila, obula pobegli copat, iz omare vzela posodico z rjavim sladkorjem, posodico s kavo. Stresla v vodo najprej dve žlički sladkorja. Pristavila. Nato še slabi dve žlici kave. Zopet pristavila. Odstavila. Pomešala.
Rutina. Rutina.
Počakala par sekund. Nalila v šalčko. Šalco. Dolila tisto poceni sojino mleko iz Hoferja. Sedla za mizo.
Rutina.
Glavo je zakopala v dlani.
"Nisi v redu, kajne?"
Nasmehnila se je. In odkimala.
Tišina.
S tresočo roko je dvignila skodelico in srebnila kavo. Vsaj ta ji je uspela.
Po grlu ji je stekla vroča tekočina, kot tolažilo, kot zagotovilo, da je vse kot je bilo. Da je vse kot mora biti. Kot je vsako jutro.
"Boš v redu?"
Skomignila je.
"Zakaj sem tu?" jo je končno vprašal.
"Sem mislil, da si me dokončno nagnala."
Zopet je usteca skremžila v grenek nasmeh.
"Del mene si, del moje domišljije. Si mislil, da mi lahko ubežiš?"
"Sem mislil, da prav to hočeš?"
"Saj sem hotela ..." je odkimala. Glavo je naslonila na roko in zrla v sijočo površino mize.
"Hotela sem. Nisem te potrebovala."
"Zdaj me potrebuješ?"
Po licih so se ji ulile solze. Pokimala je.
"Del moje rutine si. Del mene. Ne moreš oditi. Kot to počno ostali. Ne smeš."
"Ne, ne morem."
"Prosim."
"Saj sem tukaj."
Pokimala je.
Tukaj je. Neresničen, kot vedno. Še ena slaba navada. Kot kava. Še ena reč, ki ji daje občutek ugodja. Občutek, da vse poteka v ritmu, po določenih zapovedih.
Tudi kadar se svet sesuva.
Pa še to le zato, ker ji kava in lastna domišljija preprosto ne moreta uiti.
Rutina.

Črte.

2011-01-27T11:37:00.000-08:00

Noge je imela spodvite po turško, na kolena je naslanjala blok. Lenobno je vlekla črte. Črtice, pikice, pike. Zdaj nagnila glavo in premerila prizor pred seboj. Naredila požirek kave. Pa zopet lenobno vlekla. Črte, črtice, pikice pike.
"Pojdi stran," je zamrmrala in še vedno zrla v isto točko v daljavi.
Namrgodil se je.
"Pojdi stran, sem ti rekla," je bolj odločno ponovila. A še vedno otopelo zrla tja daleč. Nekam predse.
"Ne skrivaš, kar rišeš," je dejal.
Ošvrknila ga je s kotičkom očesa. "Saj nikdar nisem."
"Pa si," je zanergal in se ji približal.
"Pojdi stran," je zopet ponovila in nadaljevala z risanjem. Vlečenjem črt, črtic ...
Stal je za njo in zrl v blok. "Zakaj? ..."
"Ne verjamem ti več."
"Ne maraš krajin!"
"Pravi kdo?!"
"Praviš ti!"
"POJDI STRAN!"
"In ne maraš pomladi ..."
"Nič ne veš. NIČ! Maram krajine in maram pomladi ... tebe ne maram!"
Nasmehnil se je.
"Ne verjamem ti več ..." je nadaljevala. "Nisi resničen!"
"Zakaj potem še vedno govoriš z menoj?"
"Kaj pa naj?" je vzkliknila in končno pogled odtrgala od zveščiča. "Mi poveš kaj naj?"
"Sooči se z realnostjo ..." približal se ji je na milimeter in ji zrl globoko v oči.
"Januar je, draga ... januarja ne sediš na tleh ..."
Zaprla je oči. Ne.
"In ti nikdar ne rišeš krajin."
Ne.
"In nikdar več ne boš pila kave iz lokala, ker si alergična na alpsko mleko."
Ne.
"In jaz nisem resničen."
NE.
Odprla je oči.
Doma. Za mizo. Pred kupom zvezkov, knjig ... z doma skuhano kavo. S sojinim mlekom. V toplih oblačilih, ker jo zebe.
Sama.
In je vlekla ... črte, črtice, pikice, pike.

Izbrisana.

2011-01-19T13:32:00.000-08:00

"Se je še spomniš?"
"Koga? Nje?"
"Ja ... tistega rjavolasega dekleta, ki je v bulerjih in miniču skakalo po lužah in prepevalo pesmice Romane Kranjčan?"
Namuznila se je. Kako se je ne bi spomnila?
"Ja," je zavzdihnila, "spomnim se je."
"Se spomniš, kako je včasih sredi nabito polne ulice mahala mimoidočim avtomobilom, polnim neznanih ljudi?"
"Ja, tudi tega se spomnim ..." se je zarežala.
"Kako je včasih splezala na drevo, samo zato, da si je utrgala prav tisti list, ki je ujel njeno pozornost?"
"Vedno je potem izgubila vse te liste ..."
"Ha. Ja. Pa tako se je trudila, da jih je dobila. Smešno."
Smešno.
"Včasih je podila golobe po Čopovi."
"Včasih ..."
"Jo kdaj pogrešaš?"
"Pogrešam?" zazrla se je v modre oči in te so se zazrle nazaj vanjo. "Ja. Pogosto."
"Kam je šla? Se kdaj vprašaš?"
"Ne razmišljam o tem ... najbrž je šla za njim, saj veš. Vedno za njim."
"Ja. Vsi so se ji smejali. Samo on ne. Smešno."
"Ja, smešno. Narejeno. On je bil narejen, potvorjen, lažen." Pogled je spustila v umivalnik.
"Lažen ..."
"Izmišljen. Od samega začetka."
"Sem mislila, da ga je ona spremenila?"
"Saj ga je - njena domišljija."
"In kje sta zdaj ... "
"Pozabljena, če mene vprašaš. Izbrisana."
Samo še ona je ostala. Nič več črna, nič več vesela, nič več rjavolasa. Nič več. Nič več. Nič več. Nič več zaljubljena. Ampak še vedno ona.
Isto dekle, ki je odvisno od kave. Ki teži z rjavim sladkorjem. In po novem s sojinim mlekom.
Isto dekle.
Na obrazu nasproti sebe je opazila packo. Stegnila dlan in jo razmazala ...
To se zgodi, če želiš popraviti stvari - poslabšaš jih. Razmažeš, razpackaš, pogršaš.
"Pa še vedno bolje packa na ogledalu, kot mozolj na obrazu."

Iluzija.

2010-09-07T17:58:00.000-07:00

Kilometre daleč. Z mislimi namreč. Pa je bila res kilometre daleč? Pravzaprav le metre, pravzaprav le nekaj ulic stran ... ahhh ...
Pred njo so migetale podobe, vesele, pisane figurice v svojem veselem, pisanem svetu. Magičnem svetu, kjer "srečno do konca svojih dni" še ni izumrl. Prekleto. Kako lahko je risanim junakom. Kako rada bi bila ena izmed njih pa je svoje življenje vedno znova spreminjala v že stokrat videno dramo. Pha!
Bežala je stran, stran, stran od sebe ... a bližje k njemu. Bežala je od utesnjujočega doma, od ponavljajočih se misli, ki so se stekale nikamor - zgolj vrtinčile so se, vrtele in vrtele okrog ene in iste stvari. Okrog enega in istega presnetega človeka. In kje je končala?! Pravzaprav na isti točki, kot če se ne bi nikamor premaknila. Buljila je v nek nedoločljiv film, v mislih pa igrala mazohistko. Mar bi ostala doma in prihranila denar za kaj bolj pametnega! Sicer pa - zakaj bi ga le porabila ... zdelo se je, da ni ničesar kar bi ji zmogel kupiti denar. Ničesar kar bi hotela. Ničesar po čemer bi hrepenela.
Kaj naj s seboj? Preveč je bolelo, da bi lahko brezskrbno uživala v filmu, preveč jo je trpinčilo, da ne bi opazila kako prazne so njene dlani, kako prazni so sedeži okrog nje, kako goltajoča je tema. Ko bi le imela kokice, da bi si jih basala v usta kot kakšen nenasiten otrok, da bi zvok hrsanja preglasil njene lastne misli, da bi kartonska škatla v naročju zapolnila ta prazen prostor ob njej .... v njej.
Ko bi le ne prišla v ta napol izpraznjen kino - nekaj metrov, nekaj ulic stran, ko bi si le izbrala tistega oddaljenega, kjer je ljudi polno, kjer se vsi bašejo s hrano ... Pa saj ne bi bilo prav nič drugače. Še vedno bi bila sama. Sama je, če ni nikogar in sama je, če se ljudi kar tare ... in vedno bi želela biti na istem mestu - nekaj metrov, nekaj ulic stran. V iluziji, da ni sama. V iluziji, ki ji jo nudi on.

Začetki.

2010-07-26T05:00:00.000-07:00

Nase je navlekla gromozanski pulover in se ošinila v ogledalu, ki je improvizorično ždelo na radiatorju in čakalo na boljše čase. Zavzdihnila je. No, »gromozanski« pulover zagotovo ni več gromozanski. Štiri številke prevelik je bil kupljen prav zato, da bi ga lahko dala nase, kadar bi se želela počutiti udobno. Pa seveda človek v trgovini nikoli ne računa na mamo, ki ji obleke uspe tako skrčiti, da bi bile kot po meri za petletnika. Nikakor pa ne za dvajsetletno dekle. In če imaš slučajno dovolj poguma, da ji stvar omeniš, jo še dobiš s copatom. In je rajši modro molčala. Tako ali tako je doma, koga pa briga, če kaže malo več kot se spodobi.
Odpravila se je nazaj h kupu knjig, ki se je že občutno zmanjšal, saj jih je že kar nekaj ždelo po policah. Misija nemogoče je postajala vse bolj mogoča in bila je sila ponosna sama nase, ker ji je poleg vsega stvari uspelo tudi nekako logično razporediti. In kaj vse je vmes odkrila! Prave zaklade! Človek bi lahko juckal »Heureka!« v minutnih intervalih. Odkrila je cele zbirke knjig na katere je že pozabila, druge so ji v spomin priklicale okoliščine v katerih jih je prejela, občutke, ki so jih te knjige pričarale. Sedla je na tla in preklela pulover, ker jo je zeblo v zadnjico pa je stvar hitro rešila z razdrto škatlo, ki si jo je podložila. Selitev pač ni čas, da bi igrala kraljično na zrnu graha. Zopet je pričela prelagati knjige. Znanstvene skupaj, leposlovje skupaj, strokovne skupaj in tako dalje. Vsake toliko časa je kakšno tudi odprla. Predvsem otroške pravljice in poezija so jo dražile. Pa se je parkrat na glas zasmejala, včasih potočila tudi kakšno solzico pa se hitro vrnila k delu.
Kaos se je spreminjal v red, vedno manj je bilo škatel in s tem so se pričele umikati tudi njene frustracije. Z vsako stvarjo, ki jo je obkrožala je pustila delček sebe, ki si ga je sedaj, ko so bile stvari zopet kot morajo biti, povrnila. Tokrat pač ni ljubila mesteca in stanovanja. Ta dva sta ji bila še tuja. Vlogo so prevzela vse ostale stvari, ki si jo poprej obkrožale in so bile del nje, pravzaprav kar ona sama. Stvari, ki so bile zanjo že tako samoumevne, da nanje niti ni bila več pozorna, z njo so dihale, čutile in se ji prilagajale, ona pa jih ni niti malo negovala. Kako osrednje so za njen svet se je zavedla šele, ko jih ni bilo več. Ko so bile poskrite po škatlah in so se zdele milje daleč. Pa so spet z njo – njeno pohištvo, njene knjige, igrače in vse ostale drobnarije – nudijo ji domačnost in ji prigovarjajo, da bo vse še dodbro. Sedaj so cel njen svet. Njen svet je njena soba. In počasi, prav počasi bo ta svoj svet razširila na sosesko, na vasico in končno na ljudi. Vsekakor bi lahko začela pri Petrolu. Eskadrija do prve kave. Pa začetki vendarle niso slabi, je pomislila. Ko enkrat preboliš konec.

Spremembe.

2010-07-11T13:27:00.000-07:00

Počutila se je kot v zoni somraka. Z vseh strani so vanjo zevale prazne police, povsod je bilo slutiti to neskončno odsotnost. Šele sedaj je treščilo vanjo. Seli se. Tam je stala in niti ni vedela ali naj sede ali naj rajši stoji. Samo stala je in zmedeno gledala okrog sebe, s pogledom iskala stvari, ki jih ni več, ki jih nikdar več ne bo. In ona se seli. Sovražila je starše, ker jim je sploh padlo na kraj pameti kaj takega kot selitev, v mislih jih je stokrat preklela, ker jo bodo odvedli iz sobe v kateri je odraščala, iz mesta v katerem je živela odkar pomni. Ta trenutek je ljubila prav vse. Slab razgled z balkona, priseljene sosede, ki niso hoteli govoriti slovensko, predpotopne radiatorje, škripajoče stopnice, zaradi katerih se ni nikdar uspela ponoči pretihotapiti na žurko. Ljubila je prav vse v tem mestecu, v tem stanovanju, v tej sobi, ki je rasla in se polnila skupaj z njo. Zavlekla se je na posteljo in ob sebi nagrmadila teh nekaj igrač, ki jih je le obdržala, čeprav je bila trdno prepričana, da se jih bo brez vesti znebila. Pa jih je sedaj pestovala kot majhna deklica, jih stiskala k sebi in se spominjala kaj vse je doživela skupaj z njimi. Tako prazna soba in tako prazna je bila tudi ona sama. Vesela je bila, da s sten še ni potrgala plakatov, kartic in ostalih drobnarij, ki so jo sedaj, ko je tišina pritiskala, nemo tolažile. Solze so ji vrele iz oči, hlipala je kot največji otročič in sama sebi se je zdela smešna pa se ji nekako ni zdelo vredno odnehati. Pa saj gre večina stvari z njo, saj so njene knjige, njeno srce že tam v novi vasici, novi hiški, novi sobici. Pa se ji je še vseeno zdelo, da izgublja del sebe. Končno se je pobrala, si v majico obrisala od maskare črn obraz, vse igračke s posebno skrbjo postavila ob rob postelje. Dovolj. Sama pri sebi je pokimala, si na nosek nataknila nova očala in odkorakala. Kavi naproti in naproti novemu življenju. Čas je za spremembe.

Raketa.

2010-06-24T11:13:00.000-07:00

Zaklela je. Kako ji vedno uspe? Vedno. Britvico je zabrisala v kot kadi in obraz zakopala v dlani. Iz same jeze. Najraje bi zakričala. Zakaj pa ne? Kaj jo zadržuje? Saj je sama, kot je želela, saj ima ljubi mir in nikogar, ki bi jo slišal. Kot je želela. Pa ji vseeno ni bilo do kričanja. Vzravnala se je in segla proti skodelici s kavo. Srebnila jo je in podržala v naročju. Ni bila najboljša, če ne drugega postana. Medtem ko se je naučila skuhati kar solidno kavo, se je nekako odvadila piti mrzlo. Pa jo je še vseeno pila. Medtem ko se je odvadila piti mrzlo kavo pa se je očitno odvadila tudi družbe. Šalčko je držala v naročju, kot da bi se bala, da ji bo kam pobegnila in opazovala kako ji kri mezi iz ran na nogah. Bile so pobrite. In krvave. Standard. Pač nima potrpljenja s temi stvarmi. Njene noge niso najlepša reč na tem planetu - cel kup modric in odrgnin ... le kje jih je staknila? Saj vendar vse dneve preždi med svojimi preljubimi knjigami. Človek bi pričakoval ureznine od papirja, ne pa potolčenih nog. Najbrž med nogometnimi navijači ne bi izstopala, je pomislila in se nasmehnila ob vsej evforiji svetovnega prvenstva. Ne, da jo nogomet zanima. Kri je tvorila potočke in se počasi vila proti odtoku. Kot, da bi imela svoje življenje. Svojo pot. Sedaj, ko je prodrla na plano - iz njenega obtolčenega telesa, iz njenega stokrat pokrpanega srca, ki jo poganja po telesu in ji daje nov zagon ... in kaj daje njej zagon? Kje je zdaj tisto upanje, tista želja, vso tisto pričakovanje? Poganjajo jo le še knjige in dolgi referati, ki ji misli odvračajo od nje same ... in zdi se ... zdi se ... da se je nekje med vsemi temi besedami izgubila. In sedaj obtolčena sedi na robu kadi in še njena kri - njena lastna kri! - beži iz njenega pozabljenega telesa. In odhaja v potokih in se nekje na poti zmeša z vodo, s solzami sreče ali žalosti. In v glavi ji odmevajo verzi Kosovela --- Joj, jaz s srcem rdečim! Joj, jaz z rdečo krvjo! Neutruden bežim, kakor da sam moram v izpolnjenje. In čim bolj bežim, tem bolj gorim. In čim bolj gorim, tem bolj razpadam. In čimbolj trpim, hitreje ugašam.

Stavka.

2010-03-18T14:33:00.000-07:00

Sedela je tam kot kup nesreče. Sedela je tam z lončkom kave v rokah. Zaradi te kave je preletala cel faks. Kdo bi si mislil, da se lahko primeri, da dva od štirih avtomatov istočasno stavkata. Očitno je v dandanašnjih časih vse možno. Očitno v dandanašnjih časih vsi stavkajo. Tisti v kleti te oskubi in potem niti ne da kave v zameno. In ko prilezeš v prvo nadstropje te pričaka listek, da ni kozarčkov. Fino. V drugem nadstropju je drugačen avtomat in kava ogabna - zato se je tisti kar odpovedala. In se podala na lov za še kakšnim avtomatom. Terra incognita zna biti zanimiva opcija. Seveda v tretjem nadstropju ni avtomata. Prav tako ne v četrtem. Pa ravno v teh dveh se navadno najbolj zadržuje. In mora potem tekati gor in dol po stopnicah, da si prisluži malce kofeina za budnico. Nato pa - čudež! Peto in seveda zadnje nadstropje ji ponudi razodetje! Komu mar, da avtomat stoji kar sredi stranišča. Ne požre ji denarja, kozarčki so in kava je ... odlična! Za pot navzdol si je privoščila stiskanje z neznanimi ljudmi v dvigalu in nato padla še v eno stavko pred faksom. Jah - dandanes res vsi stavkajo.
In je pristala tu. Na klopci pred faksom. In opazovala to dogajanje, ki je hotelo spominjati na stavko pa mu nekako ni do konca uspelo. Nihče ni bil posebno razburjen, študentje so veselo čvekali, najbrž o žurki prejšnjega večera, na ramo pa naslanjali table z napisi kot je: a)naredim maturo, b) zadanem na lotu, c)grem študirat. Očitno je šlo za stavko glede študentskega dela, zanimalo pa jo je kako ji takšna novica, ki konec koncev zadeva tudi njo, ni prišla na uho. Za zagretost vsekakor ne dobijo točk, napisi na tablah jim pa le pridobijo nekaj pik v njenih očeh. Niso estetski, to ne, inovativnosti pa tej mulariji ne manjka.
Zavzdihne in naredi požirek kave. Končno se je vreme malce izboljšalo. Skoraj že lahko sluti pomlad, a jo mrzel veter vsake toliko časa opomni, da pomlad le še ni zares tu. Tesneje se ovije v jakno.
Stavkarji se končno nekam odpravijo. S tem pa izgubi predmet opazovanja. In zopet v njej zazeva. Praznina. Popije še malce kave in se prepričuje, da je ta praznina le pomanjkanje kofeina. Da bo v kratkem vse v redu. Sama pri sebi pokima. Ko bi le imela s kom govoriti, pomisli. Misel hitro odrine stran in v roke vzame knjigo. Jo odpre. In zapre. Tako rada bi z nekom govorila, brezskrbno, o tem in onem ... no pač. Ljudi okrog nje je ogromno. Saj ima s kom čvekati. So sošolci. So takšni in drugačni ljudje iz njenih prejšnjih življenj na katere včasih naleti, reče besedo ali dve ... kje si zdaj? Kam hitiš? ipd. Pa to niso ljudje s katerimi bi govorila. Niso ljudje katerim bi odprla srce, niso ljudje s katerimi bi želela brbljati. So množice s katerimi želi zatrpati praznino. Pa jih je vedno premalo. Kot da bi jih luknja požirala in hotela vedno več. Pa je vedela - ni pomembna količina. Dovolj bi bil le en človek. En sam, samcat človek. Pa se bo kdaj vrnil? Se bo ta človek sploh kdaj vrnil? Strmela je predse. Tedaj jo je zadelo.
Samo ena pot je. Stavka.

CD.

2010-02-07T14:19:00.000-08:00

Cankarjev dom. Vstopila je lahkotno. Počutila se je prešerno, neverjetno. Skoraj preplesala je ogromno halo. Nasmehnila se je besedam, ki jih je Makarovičeva nekoč namenila tej arhitekturi in so ji venomer silile v misli, kadar je le zakorakala v to stavbo. Nefunkcionalnost, zmešnjava prostorov ... piker jezik, Svetlana, je pomislila.
Njej je Cankarjev dom pravzaprav kar prirasel k srcu. Ko se je spomnila s kakšno muko, je spremljala babico na prve predstave Zlatega abonmaja. Vsi so poštrihani kot lutke, strašno fini ljudje, sama smetana. Veš tisti tam je slavni dirigent in tista tam urednica neke revije, ji je govorila babica in si dala strašno veliko opraviti s tem, komu tokrat ni uspelo priti. Vse kar je skrbelo njo pa je bilo, koliko metrov še nameravata prehoditi, saj so jo visoke pete znova in znova ubijale. Fina dama pač ni. Vsaj ne vsak dan. No, sčasoma ji je zlezel pod kožo. Cankarjev dom.
Uprla se je na vrata in stopila v prostor galerije. Kipi so jo nemo pozdravljali, prav tako je nemo zrla vanjo varuhinja pri mizi za nakup vstopnic.
"Štedentka umetnostne zgodovine," je slavnostno naznanila in ji pod nos pomolila svoj indeks.
"Za vse študente je vstopnina tri evre," je mirno odvrnila prodajalka. Preveč mirno. Kako si drzne?! Kot bodoča umetnostna zgodovinarka bi vendar morala biti upravičena do proste vstopnice. Vedno znova so jo razjezili.
"Ampak v Narodni galeriji ..." je še poskusila pa jo je prodajalka prekinila.
"Žal mi je. Res. Tudi sama sem študentka. Ampak pravila so pravila."
Izvlekla je denarnico in plačala tri evre. Tudi ona je študentka - pfff ... kaj si pa misli tale kokoš, da se ji bo s tem zasmilila? Hotela je že zakorakati v prostor, ko jo je mirni glas kustosinje še enkrat zmotil.
"Oprostite, ampak pijače ne smete vnašati v galerijski prostor." Pogled je uperila v kozarček s kavo v njenih rokah. To je pa že preveč! Saj ima kava vendar pokrovček! Oropali so jo treh evrov in sedaj hoče še njeno kavo.
Vdala se je v usodo. Milo je pogledala prodajalko: "Jo lahko vsaj pustim pri vas? Nisem je še popila ... in sedaj, ko sem plačala za karto tudi nimam več denarja za novo. Lepo prosim?"
Po kratkem premisleku, je pokimala. Tisto z denarjem sicer ni bilo res, ampak je pa delovalo.
Razstava! Končno! Pred njo so stala čuda sveta. Postave kot iz kock, razpadajoče ampak masivne, zanimive skulpture op-art sveta ... luč jo je zasvajala, barve so jo bodle v oči. Hribčki in dolinice, ovinki in ravnine - tam je videla obris človeka, spet drugje je našla krivuljo srčnega utripa, valove kraške pokrajine ... stopala je okrog, se priklanjala, opazovala spoje plastike, utrip halogenk. Vse je do potankosti premišljano. Ampak najboljše si je pustila za konec.
Visoke, tanke v nebo vpijoče kreature z nabrazdano površino brona. Zatavala je v gozd teh stvorov. Počutila se je kot na gledališkem odru, obsijano z žarometi. Previdno se je gibala med izdelki, bala se je da kakšnega prevrne. Tako krhki so bili. So drevesa, ljudje? Kaj so? V mnoštvu, a vendar izpostavljeni. Vsak zase. Osamelci neke krute pokrajine. Samotarji. Tedaj si je zaželela, da ne bi prišla sama. Da bi prej poklicala njega. Smejala bi se in se delala norca iz umetnosti, jo resno preučevala in se vanjo tudi vsak zase poglabljala. Vedela je, da bi prišel. Če bi mu le rekla. Ampak ona je prišla sama.
Kar na enkrat ji Cankarjev dom ni bil več domač. Bila je zgubljena v veliki galeriji velike stavbe, okrog nje je bilo veliko kipov in še več luči. Veliko vsega. A ena sama ona. In kipi so jo klicali naj ostane. Naj se jim pridruži v nemi eksistenci, naj preneha hiteti, naj pozabi. Pozabi na tegobe življenja, na samoto.
Privzdignila je obrvi. Nora sem, je pomislila. V mislih se pogovarjam s kipi. Odkorakala je proti izhodu, zgrabila svojo kavo pri pultu in švignila ven.
Veš kaj, Svetlana? Prav imaš.

Črnina.

2010-01-23T13:50:00.000-08:00

Množica ljudi. Neznanih ljudi. Nabito polne trgovine. Razprodaje, kajpada. Zmajala je z glavo. Le kaj mi je bilo, je pomislila, ko se je prerivala med navušenimi ženščinami, ko so bile ravno na tem, da si kupijo še en nepotreben kos garderobe, še eno novo torbico, še en nov roza pulover - ker tistih pet, ki že ležijo doma niso pravega odtenka. Pravzaprav je bila sama podobna. Le da v njeni omari roza barva ne obstaja, ne obstaja bela, niti rumena. V njeni omari vlada črnina, ki se včasih prelije v odtenke sive. Pa vendar niti siva, niti črna nista barvi. Koncepta barve in ne-barve sicer ni nikoli dojela. Razmišljanje o tem, da gre pravzaprav le za nekakšno odbijanje svetlobe ali nekaj podobnega - ne ne, preveč abstraktno za njen um. Kakorkoli gledano, je barva vendarle sestavni del njenega življenja. Kako bi ustvarjala brez barve, kako bi se izražala? In umetnine - bi bile zgolj ... kaj bi bile? Bi sploh bile? Zbegana se je prerinila do tretjega nadstropja. Oddelka z modo za mlade. In odkorakala je naravnost do prve črne stvari, ki ji je padla v oči. Pobrskala je še malo, če se mogoče za njo skriva kakšen bolj ekstravaganten kos črnega oblačila. Nič. Mimo nje so dirjale najstnice, iz zvočnikov so se oglašale prodajalke, ki so potrebovale sedaj nekoga z oddelka za spodnje perilo, spet drugič nekoga z reklamacij. Stala je tam, zrla v dogajanje okrog sebe in nikakor se ni mogla znebiti občutka, da sem ne spada. Malce je še korakala okrog nabitih polic, si nabrala nekaj klasičnih črnih majic, ker so ji stare že razpadale, številke xs ali s saj je konec koncev čisto vseeno. Tako ali tako ne bo nihče opazil, da so nove. Nikoli nihče ni. Zakaj sem tukaj, ji je še naprej vršelo skozi glavo. Da bi ušla. Da bi ušla knjigam, študiju, da bi ušla rutini, vsakdanu. Da bi se zamotila, da bi pozabila, da je sama v širni, sivi Ljubljani. Na blagajni je bila vrsta. Prodajalki sta klepetali o tisti avši, ki si je kupila nov avto s posebno opremo, čeprav je zakreditirana do amena. K vragu, je pomislila, odložila majice na prvo polico in se odpravila ven iz te norije. Takrat je dobila idejo. Čez obraz se ji je razlezel nasmešek. Zdirjala je nazaj v tretje nadstropje in skupaj z radijem prepevala pop uspešnico. Ustavila se je pred obešalniki z zimskimi dodatki, nase navesila tri šale, roza s cofki, belega, zeleno-črnega in nekaj nerazločne driskaste barve, kar naj bi predstavljalo kapo. Komaj je videla, volna ji je silila v nos. Iz žepa je izvlekla telefon - in se slikala. "Ni študija in ni kave. Mrazzzz. Vem, da pri prvem ne moreš nič, lahko pa skočiš z mano na klepet v kavarno." Še dvakrat je preletela besedilo, malo pocincala, nato pa stisnila "pošlji", še preden bi si lahko premislila. Zajuckala je. Nič več ne bo sama tavala po trgovinah. S sebe je odvila vse tri šale. In kapo vrnila na njeno prvotno mesto. Na začuden: "Vam nič ne ustreza?" prodajalke je le hitro odkimala in zdrvela proti tekočim stopnicam. Dol, dol, dol ... in ven. Zrak. Vdihnila je globoko, srečna, da se je rešila nakupovalnih norcev. Tedaj ji je zabrnel žep. Mobitel. Sms. Njegov sms. "Sem mislil, da ne boš nikoli vprašala. Čez pol ure, tam kot zmeraj. Prihrani kak šal še za ostale kupce."
Lepo je življenje, če se ti nikamor ne mudi. Lepo je če imaš nekoga. In če se počutiš dobro v svoji koži. Pa četudi je ta vedno odeta v črno.

Povodenj.

2009-12-26T11:15:00.000-08:00

Vstopila je v svoj priljubljen lokal. "Konjak?" je za njo že vpil natakar, še predno si je izbrala prostor. "Z mlekom," je prikimala. Prostor ni bil prenatrpan, kot je navadno, znamenje, da so počitnice in je mnogo študentov odpotovalo domov. Za praznike, pač. Sedla je ob veliko okno in nekaj minut zgolj zrla v siv dan. Ni kazalo na bolje. Ni kazalo na sneg. Pravzaprav so reke po celi Sloveniji poplavljale. Kam gre ta svet, je pomislila. Šele, ko bo najbolj bogatim tekla voda v grlo - dobesedno - se bodo spravili urejat zadeve. Pred njo je pristala kavica, natakarju je namenila nasmejan hvala. Končno se je rešila plašča, kape, vseh treh puloverjev, ki so jo greli v niti ne preveč hladnem zimskem vremenu. Plus petnajst so kazali termometri. Še teden nazaj minus petnajst. Noro. V kavo je primešala dva sladkorja, segla v torbo in iz nje izvlekla svojo novo zadolžitev. Knjigo, kaj pa. Art and Beauty in the Middle Ages. Umberto Eco. Vsaj tanka je. Ne kot Braudel. Ampak po pravici povedano ... je imela vrh glave strokovne literature. Želela si je nekaj lahkega, nekaj kar bi jo sprostilo, odneslo drugam. Kje so dnevi, ko je požirala leposlovne knjige po lastni izbiri. Tudi klasike, ki so jim jih nalagali v gimnaziji so ji povečini prijale. Zavzdihnila je. Sedaj sem na faxu, resna študentka, časi se spreminjajo, si je dopovedovala. Decembra imamo petnajst stopinj in povodnje ... pa tudi njej so misli plavale. Daleč daleč stran od njene študijske snovi. Odprla je knjigo, ki je zanimivo izginila iz dveh univerzitetnih knjižnic, zaradi česar je zanjo v knjigarni odštela slabih dvanajst evrov. Nepotrebnih dvanajst evrov. A rajši dvanajst evrov kot dodatnih sto strani v kakšni drugi knjigi. Za tiste bo še čas. Nekoč, ko bo diploma že v žepu. Poskusila se je poglobit v angleške besede pa se nikakor niso želele povezati v stavke, niso hotele privzeti pomena, ki jim ga je namenil avtor. Zarenčala je. Jezna sama nase, ker je njena koncentracija na božičnem dopustu. In to edinokrat, ko jo ne ogovori nek znanec, morda celo tujec, ko se ne zahoče natakarju navezati stikov, ko so okoliščine perfektne za študij. Razen glasbe, ki je kot vedno butala v ušesa. In jo pripravila k pozibavanju. "Sranje," je zamrmrala in zaprla knjigo. Ni njen dan. Glavo si je podprla z roko in v ritmu mešala kavo. Pred njo je nekdo sedel. Očitno ne mine dan, da je ne bi pustili same.
"Kavo z mlekom," je naročil prijazen moški glas. Znan moški glas.
V začudenju je dvignila pogled. "Ti?" je polglasno dejala.
"Mhm..." je zamišljeno dejal in zrl čez okno. Nato je oči uperil vanjo. "Dolgo se že nisva videla, kajne?"
"Ja," je dejala, še vedno nejeverno. Njega vsekakor ni pričakovala. Natakar je ponovil postopek in tudi njemu prinesel skodelico kave.
"Čas beži," je skomignila in pogled spustila na mizo ter premaknila šalčko s kavo.
Pred njo je pristal prtiček. Tisti izpod kave. Pogledala ga je. Sumničavo. Delal se je kot, da ni nič in si dal težkega opravka z izbiro vrečke sladkorja.
Razprla ga je. Vesel božič, je pisalo. Poleg je bila okorno izrisana šalčka s kavo in okrog snežinkice. Da bi ti v prazničnih dneh srček grelo še kaj drugega kot le kva in študij. Malce jezno je dvignila pogled in ugotovila, da se njen sogovornik že odpravlja.
"Pokliči me," je rekel in vstal. "Ko boš manj zaposlena."
"Bom," je komaj iztisnila iz sebe in ga gledala, ko je odhajal. "Vesel božič," je še uspela zavpiti, v pozdrav je dvignil roko, nato pa so se za njim zaprla vrata.
Še enkrat je pogledala v prtiček in ga skrbno spravila. Le kdaj ga bom poklicala, ji je šinilo čez misli. Ko ne bo tako zaposlena, ji je dejal on. Ko bo imela čas. Če le čas ne bi bil tako relativna reč ... ko le ne bi z vsakim trenutkom odplaval stran in nikdar ne priplaval več nazaj. Ko bi le znala ustavit ta povodenj. Pa ga ne zna.

Postajica.

2009-09-26T14:25:00.000-07:00

Ta proga in majhna postaja, čriček in mak na nasipu,
vonj smole, ki v nosu ostaja, in bela Marija na križu.
V vetru razpeta drevesa, strah za metulje v nevihti,
vsa nema grožnja slovesa in časi, ki nočejo priti.
...

Dvignila je pogled. Dlan pa še zadržala na odprti strani. Strani 42. Na 42. strani ob pesmi z naslovom Postaja. Dvignila je pogled in njene oči so videle progo, vonjala je smolo s pridihom maka posutega na nasipu. Slišala je piš vetra. In ko je ta pojenjal, neutrudne čričke. Poezija kot omamljanje čutov ... sledila je nasvetu Baudelaira. In se omamljala. V svetu domišljije nekoga drugega, ki si jo je za hip smela prisvojiti. To postajico, ki se je zdela prav takšna, kot tista v bližini njenega doma. Prav takšna kot ta, ki bi jo lahko uzrla, če bi le vstala in pogled vrgla čez balkon. Pa tega ni storila. Obsedela je trdno na stolu in prazno zrla v steno na koncu balkona. Z eno dlanjo ob pesmi, z drugo v naročju. S postano kavo ob strani in čokoladnimi piškotki, ki so še čakali na svoj žalostni konec. A nje ni bilo tam.

...
Ta proga in stara postaja, kjer vlaka nihče ne ustavi,
že zdavnaj razpadla ograja in drobne spominčice v travi.
Na žicah počivajo ptice, le misel spet krila razpira,
nedolžna kot stare novice, ki nihče jih več ne prebira.
...

Nasmehnila se je. Tudi njihova ograja razpada. Čeprav so posatjo nedavno prenovili. In smešno pobarvali le polovico ograje, polovico pa pustili, da še naprej rjavi. Kot nekakšna marketinška poteza prej-potem. Tudi ptic, ki posedajo na žicah se ne manjka. S polja, ki se razteza pred postajico, se prikradejo srake ter vrani, včasih začnejo bitko majhni vbrački. Te ima najrajši. In če prideš dovolj zgodaj, lahko tudi dovolj pozno, ko se čez polje že prikrade megla in zakrije hiške v daljavi, dobiš občutek, da si sam samcat. Kot Mali Princ na svojem planetku. Šum civilizacije se umakene krilom misli. Ja, prav zares. Jutra na postajici so najlepša. In tedaj si res zaželiš, da vlak ne bi nikoli ustavil. A vendar vedno ustavi. In življenje po hitrem postopku zdrvi naprej. Postajica ostane nekje zadaj, nekaj kar ni več pomembno. A vendar je pomembno! je pomislila. Čar posedanja na postajici, ko ne čakaš vlaka, ko se ti ne mudi - ko pravzaprav ne veš ali bo pripeljal zdaj ali čez pet minut. Kot, da si ujet v času. In čakaš tisti izjemen trenutek, ki pa se mogoče sploh ne bo dogodil. Ampak ti čakaš. In sse niti ne zavedaš kaj pričakuješ. Nekaj? Nekoga? Nekaj, nekoga, ničesar, nikogar. In kar je najbolj zanimivo - v čakanju najdeš užitek. Spokojnost.

...
Morda si kdaj sam in se zganeš, ko veter zaveso premakne,
morda si kot jaz in verjameš, da še se lahko te dotakne -
ta proga in majhna postaja, čriček in mak na nasipu,
vonj smole, ki v nosu ostaja in deklica v rožnatem krilu.
-Feri Lainšček-

Jabolko.

2009-09-20T09:32:00.000-07:00

"O! Oslepel sem ... saj ne. Erm ... res ne vem kdo bi lahko bil," je s posmehom v glasu dejal, ko se mu je približala izza hrbta in mu z dlanmi pokrila oči. Zahihitala se je.
"Mami?" je vprašal. "Mami, saj sem ti povedal, da sem dovolj star, da sam hodim naokoli." Zarežal se je.
Odkrila mu je oči in sedla nasproti njega. "Ni fer."
"Kaj ni fer? Poglej, kava te že čaka." Odžvižgal je par naključnih tonov se stegnil proti koncu mize in proti njej potisnil kozarček z rjavim sladkorjem.
"Najprej se delaš, da ne veš kdo sem, potem me pa še proglasiš za svojo mamo. Užaljena sem." Namrgodila se je, sklonila glavo in malce pomencala z nogami.
"Mmmmmm ... kava ..." je zapredel.
Poškilila je, nato pa hitro izpila požirek.
"Videl sem te!" je zmagoslavno zapel.
Pokazala mu je jezik. Tedaj ji je nekaj šinilo skozi misli. Segla je v torbo in čez mizo zakotalila proti njemu ...
"Jabolko?" je rekel in zrl vanj, kot da ga prvič vidi.
"Ne, brihta, kivi," je zavila z očmi.
"Ampak ... ti ne ješ jabolk."
"Mhm."
"Ampak ... to je jabolko."
"Moj bog. Ali imaš ti prepoln trdi disk, ali pa je moje življenje trenutno nastavljeno na extra počasi. Ja, jabolko je in ja, jaz ne jem jabolk."
"Ampak ..."
"Jabolko," je zaključila.
Gledal jo je izpod čela. In ga zakotalil nazaj proti njej. "Ne, hvala, E v a." Pri tem je "Eva" izgovoril grozno počasi in poudarjeno. In ji za povrh še očitno pomežiknil. Očitno ga ne bo pojedel namesto nje. Tudi prav.
"Ampak izbrala sem ti najlepše jabolko," je dejala s starikavim tresočim glasom ter nežno pobožala sad. "Živiš sama lepa deklica?" ga je vprašala.
Odkimal je z glavo in se smejal. Brcnila ga je pod mizo. "Aua!" je zavpil. Grdo ga je pogledala. "Mislim aua ... ne, hotela sem reči ne," se je popravil s poženščenim glasom in si poleg še popravil lase ter parkrat pomežiknil. "Prijazna stara baba."
"Akhm," je privzdignila obrvi. Komaj se je zadrževala, da ni bruhnila v smeh.
"Veste ... živim s sedmimi odurnimi pritlikavci, katerih se ne da prepričati, da so pajkice iz mode." Lase si je navil na prst in cmoknil. "Groza ... ah, gospa, mislim, da vam je na nos sedel pajek."
Roke je uprla v bok.
"Oh, oprostite, to je le vaša bradavica - veste, plastične operacije so se v času recesije sicer res podražile," nagnil se je proti njej, "ampak se splača." Pomežiknil ji je.
"Ok ok predam se." Iz torbe je privlekla flomaster in na jabolko nekaj napisala.
"Če misliš, da bom pojedel počečkano jabolko ..." je sedaj govoril že z normalnim glasom. Vrgla mu je sadež.
"Najlepši? Oh ... saj, sem se hecal tisto z bradavico, veš?"
"Kaj res? Sem mislila, da mi je čudežno zrasla." Srebnila je kavo in pomignila: "Dativ."
"Dativ? Aja!Jabolko spora." Nasmehnil se je. "Si pa prefrigana. Paris je imel izbiro med tremi ženskami. Kje sta drugi dve boginji? Ali misliš, da sedaj avtomatsko ti prejmeš ta laskavi naslov."
"Gotovo ne." je odkimala. "Zaradi bradavice," se je zarežala in se dotaknila nosu. "Lahko sem boginja Kaosa ... pa ti izbiraj med drugimi tremi."
"Da se tri ženske spravijo name? Saj nisi resna. Lahko sva raje Hipomen in Atlanta."
"Kaj boš tekel čez celo Ljubljano?" je prhnila.
"Tisti, ki zmaga dobi nagrado," je vabljivo rekel.
"Kaj? Jabolko? Super, ker tako ali tako zmaga Hipomen. Jaz pa ne jem jabolk."
"Ostaneva torej tukaj?" je zdolgočaseno zamrmral.
"In ti poješ jabolko, kot je bilo sprva rečeno, A d a m."
"Počečkano jabolko," je prhnil.
"Otroci v Afriki, bi ga z veseljem pojedli."
"Ti pa tvoji otroci iz Afrike," je nejevoljno zamrmral.
"Daj sem, tečka. Ti ga bom olupila."
Zarežal se je.
"Ampak ti pa plačaš kavo."
"Konec dober, vse dobro," je pokimal.

Dnevnik.

2009-08-26T12:23:00.000-07:00

"Kaj je?" je rekel in jo dregnil, ona pa je še kar zrla v neko točko na tleh in se smehljala.
"Daaaaaaaaaj nooooooooooo," je še naprej tečnaril ter jo še parkrat dregnil. Da bo ja opazila. Kot da bi ga lahko preslišala. Kot da ga ne bi čutila. Dvignila je pogled in se še kar režala.
"Pa kaj je s tabo? So ti kaj čudnega stresli v hrano? Gobe mogoče?" je takoj izrabil njeno pozornost. In jo začuda nehal dregati.
"Na-a," je kratko zaključila.
"Danes smo pa zgovorni. Saj mi lahko napišeš, če je muca popapala jezička."
Zavzdihnila je. Se ta človek sploh kdaj preda? Najverjetneje ne, si je odgovorila.
"Samo nečesa sem se spomnila," je namignila.
"Aha," je široko pogledal in čakal na nadaljevanje. Saj bi lahko vedela. Vsak odgovor pripelje do novega vprašanja.
"Danes dopoldne me je nekaj pičilo in sem šla prebirat svoje stare dnevnike."
"Uuuuuuuuuuuu," nagnil se je naprej ter roki sklenil na mizici.
"Nič uuuuuuuuuuu. Voda vre," je vstala in se odpravila v kuhinjo.
"Instantno!" se je zadrl. "Rad bi živel," je zamrmral trenutek zatem.
"Kaj?" se je zadrla, čeprav ga je slišala.
"Nič, nič," je rekel. "A sem kaj rekel?" Je vedela, da ne bo upal ponoviti. Ha! Reva.
"Kaj si govorila o dnevnikih," je zaslišala njegov glas, medtem ko je brskala po predalu. Samo še klasični kapučino. Vanilijinih je zmanjkalo. Škoda.
"Ammm ..." malce je postala in pomislila. "Aja. Hotela sem reči, kako zelo se razlikujeta od mojega sedanjega. Dnevika."
"Uuuuuuuuuuuuuu," je zopet zatulil. Da bi se mu vsaj zataknila čeljust, je pomislila, stresla vrečki instant kapučina v šalčki ter prelila z vrelo vodo. Tik tak - je že. Super iznajdba, kava v vrečki. Šalčki je odnesla na balkonsko mizico ter sedla. On je še vedno zrl vanjo s široko odprtimi očmi. "Eeeeej usta imaš do ušes, kaj če se nikoli ne spravijo nazaj v svojo normalno formo?" se je naredila zaskrbljeno in ga uščipnila v lica. Pa še kar ni nehal.
"Ne bom ti jih dala za prebrat, če to misliš," je privzdignila obrvi, zavila z očmi in prekrižala roke na prsih.
"Pa saj si rekla, da so stari. Iz osnovne šole? Srednje? Kako hudo je pa lahko?" je brezbrižno rekel, kot da ga sedaj stvar ne zanima več.
"Osnovna šola. Nekaj z začetka srednje," je tudi ona odvrnila, kot da ni nič.
"No saj me sploh ne zanima. V resnici." Lotil se je kave.
"Okej okej. Naj ti bo. Lahko jih prebereš," je odvrnila.
"A res?" je takoj skočil.
"Ne." Zasmejala se je. "Reverse psihology pri meni ne deluje." naslonila se je nazaj in opazovala njegov nesrečni obraz.
"Daj no ... saj so zamorjeni. Nočem te zamorit," ga je poskušala potolažit.
"To samo praviš!" je užaljeno rekel.
"Ne, res. Dnevnik pišem samo kadar sem slabe volje - je moj ventil za negativno energijo. In če ga bereš ..."
"Podoživiš?" se je sedaj že zresnil. In očitno pozabil kuhati mulo.
"Ja. Marsikaj... melanholije, depresije in podobno," je odvrnila.
"Svetoboljski človek, torej?"
"Ja ja ja!" Zgrabila se je za majico in z drugo roko napravila dramatično gesto. "Tako počasi dnevi mi teko in vsak trenutek zbuja mi spomine ... do blaznosti me srčne rane žgo, nevračame ljubezni bolečine." Sklonila je glavo in povesila roke. Zaploskal ji je. Dvignila je pogled. "Puškin. Kako kaj zveni v izvirniku?"
"Rusko?"
"Genij," je pristavila. In pokimala.
"Kaj pa Heine? Ali pa Goethe? Shakespeare?"
"Ja, brihta. Vidim, da nisi prešprical književnosti na srednji šoli in si lepo seznanjen z romantično poezijo in prozo. Samo jaz na žalost nisem tako načitana, da ti lahko vse zrecitiram."
"Kaj pa naš veliki ... Mister Fig?"
"Nobene stopinjce še nisem plesala, da čakala tebe sem res je, ni šala!" je oddrdrala in mu spogledljivo pomežiknila.
"To je pa ... Povodni mož!"
"Ne maram, zavpije, za gosli za bas, strun drugih ko plešem zapoje naj glas!" je zavpila.
"V redu, v redu, boš še nevihto priklicala. Nočem podoživeti lanskega neurja." Zaskrbljeno se je zazrl nekam v daljavo.
Kako hitro je pozabil. Na dnevnike. Še dobro. Vsaj eden izmed njiju. Ona ni. Stvari, ki jih odkriješ v dnevniku ... pozabljeni, potlačeni spomini. Veseli, žalostni - za njo pa vsi grenki. Človek, ki je bila tedaj. In človek, ki je sedaj. Dve različni osebi. In ko takole razmišlja. Kaj vse je pustila preteklosti, da je pogoltnila, da je odnesla onkraj njenega sveta. Kot da so vse neke daljnje sanje, ki so se nekdaj zdele resnične. Vendar jo s temi sanjami nekaj veže. Ona sama.
Dnevnik je kot knjiga - knjiga, ki si jo že tolikokrat prebral in katere konec znaš na pamet. Pa se še vseeno med branjem kdaj pa kdaj vprašaš, kaj pa sedaj? Kaj bo naredila glavna junakinja. Junakinja, ki ni junakinja. Vse je v naprej določeno - potek dogajanja. In ti si spet vržen nazaj v ta vrtinec dogodkov in čeprav točno veš kam drvijo, ne moreš storiti prav ničesar. Kot Urška, ko se zave svoje usodne napake. Trenutke preden izgine tja "kjer Sava pridruži se Dravi". Trenutke preden se zave, da si je sama izkopala svoj grob.
"Zopet si nekam odtavala," jo je dreznil. Očitno svoje pozornosti ni več posvečal vremenskim razmeram.
Nasmehnila se je. "Samo poskušam se spomniti začetka Lorelai," se je hitro izmuznila.
"Aha! Femme fatale," je vzkliknil.
Ampak to je že druga zgodba, je pomislila. Drug dnevnik.

Slamica.

2009-08-19T13:35:00.000-07:00

"Ledena kava," je zmagoslavno rekla, stopila čez prag balkona in se skoraj spotaknila.
"A nisi trdila, da si bila natakarica?" jo je vprašal, ko je s tresočimi rokami postavljala pladenj na mizico.
"Ha ha. Ti me kar zafrkavaj. Bila sem natakarica. Zelo dobra natakarica, če te že zanima!" je pripomnila in ga ostro pogledala, nato pa se nasmehnila. "Res je, da sem enkrat pogrnila s celim pladnjem sadnih kup ... ampak to je bilo zato, ker so bila tla mokra."
"Aha, kaskaderska natakarica torej," je pokimal in zrl vanjo, kot da misli čisto resno. Pa saj najverjetneje je mislil čisto resno.
"In enkrat sem malce preveč nagnila vrč z ledeno kavo ..." je nadaljevala in se pričela smejat.
"Zakaj se mi zdi, da ni bilo malce preveč?" je zamrmral.
"VOOOOOOŠ!" je zavpila in zakrilila z rokami. "Vse je šlo po šanku, po tleh, po meni.... in potem sem za silo uredila tisto ledeno kavo. Jo hotela dvigniti, da bi jo postavila na pladenj - in dno ostane na šanku ... lahko si misliš kakšna sem bila po tej prigodi."
"Kavina, z ekstra smetano povrhu," se je zasmejal. "Dobra natakarica, kaj?"
"Hej! Ljudje so me imeli radi!" je protestno nastopila.
"Ker si jih spravljala v smeh?" je še malo ponagajal in srebil malo kave. "No, in očitno zaradi ledene kave. Tiste, ki je nisi zlila po sebi."
"Reče se: Hvala," je zavila z očmi ter še sama naredila požirek kave, malce požvečila slamico. Oranžno slamico. Fuj, oranžna barva, zakaj nisem vzela katere druge, jo je prešinilo. Pa saj okus je enak. Ampak estetska vrednost! Poškilila je k njemu. Oh, prozorna ... če bi zginil na stranišče ali kaj podobnega...
"Kaj je s tabo?" je prekinil njene misli. "A sem te hipnotiziral s kozarcem?"
Malce je pomencala in zrla v mizo. Počohala se je po glavi na to pa le izdavila: "Hočem tvojo slamico."
"Po tem ko si svojo prežvečila? Ni šans. Kaj sploh piješ?" jo je radovedno vprašal in se stegnil s slamico, da bi odpil požirek. Pa je bila prehitra.
"Menjam slamico za svoj čarobni napitek." Zdaj ga pa ima.
Nekaj časa je pomišljal, parkrat odprl in zaprl usta. "Naj bo!"
Zamenjala sta.
Malce je pomešal nato pa posrebal. Skozi pogriženo oranžno slamico.
"Saj je samo navadna ledena kava!" je vzkliknil.
"A res?" je pogledala in se naredila neumno. Privzdignil je obrvi.
"Saj ni navadna - je brez smetane in sladoleda," je pomignila in zmagoslavno požvečila sedaj prozorno slamico.
"Zakaj pa to? A hujšaš?" je rekel in naredil še en požirek. Očitno se je sprijaznil z usodo.
"Na-a. Ne jem smetane in sladoleda." Skozi slamico je povlekla malo zraka in opazovala kako se dviguje gladina kave. Nato je pihnila, da je zabrbotalo.
"Zakaj si pa vzela mojo kavo? V njej sta in smetana in sladoled," še kar ni odnehal.
"Lepšo slamico ima," je preprosto dovrnila. Zopet je pihnila in gledala kako mehurčki silijo na plano in nato izginelo. Mehurček. Kot milni mehurček. "Homo bula". Človek kot milni mehurček. Pihnila je. Pride iz nič. Zgine v nič. Kot človek. Pogruntavščina mračnega, a ne tako neumnega srednjega veka. Minljivost je hecna zadeva. Človek se počuti tako majhnega. Krhkega.
"A boš popila kavo?" je pomignil na njen kozarec. Pravzaprav njegov. Njegov bivši. "Saj lahko obdržiš slamico," je upajoče nadaljeval.
"Izvoli. Izgubila sem tek," je rekla in porinila kavo proti njemu, slamico pa vseeno obdržala. "Mislim, da ji je potekel čas."
"Noben užitek ni večen," se je zasmejal.
Prikimala je. Nič ni večno, je pomislila. In odnesla slamico v smeti.

Go(o)d.

2009-08-10T04:38:00.000-07:00

"Tole bo!" je zavpila in stekla do drevesa ter ga objela.
Trajalo je kar nekaj časa, da jo je dohitel, s počasnim korakom, seveda. Nikamor se mu ni mudilo.
"A ni krasno?" je dejala in se ozrla v njegove krošnje. Sledil je njenemu pogledu.
"Čudovito," je odgovoril s pridihom sarkazma in sedel podenj. Sedla je poleg in se s hrbtom naslonila ob drevo.
"Kava," je rekel in ji v roke potisnil kozarček. Pokusila jo je, nato pa sta si zamenjala lončke in ponovno naredila požirek. Pregrenka. "Ta je moja," je rekla in pokazala na tisto v njegovih dlaneh. "Definitivno," je pokimal in parkrat pocmokal.
"Zdaj zdaj se bova zavedla, da sva gola," je dejala in se z ramo zadela obenj.
"Kaaj?" je rekel in jo presenečeno pogledal. "Res je da imaš izrazito prekratke hlače ... če to misliš ..."
"Ne, bučman! Ciljala sem na izvirni greh. Le, da je najin prepovedani sad kava." Zazrla se je v lonček.
"Aha. Kdo je pa potem kača?" je takoj zagrabil.
"Ne vem. Morda družba v splošnem. Način življenja, ki nagovarja, da ni dneva brez jutranje kave." Odprla je pokrovček, iz žepa izvlekla plastično paličico in zopet pomešala.
"Bo torej Bog preklel družbo?" jo je vprašal in odtrgal travnato bilko.
"Meni se zdi, da jo je že," je rekla in skomignila z rameni. "Sami sebi smo poguba."
"A ni prav to bistvo te zgodbe - Izvirnega greha? Človek je jedel z Drevesa Spoznanja dobrega in slabega, ker mu je kača obljubila vednost Boga. Obljubila mu je spoznanje. In s tem, ko je dosegel spoznanje - spoznanje, da je gol - si je zagotovil izgon iz Edenskega vrta."
"Zaradi vednosti po kateri hlepi," je nadaljevala, ko je zaobjela kar je hotel povedati.
"Natanko!" je nadaljeval in pokimal.
"In Bog se je zbal, da bo vsevedni človek jedel tudi z Drevesa Življenja in postal večen, kot Bog sam. Zato je človeka izgnal, Drevo Življenja pa dal v varstvo Kerubom ter ga zavaroval s plamenom bliskajočega se meča."
Zasmejala se je. "Ženski naprtil težave s porodom ter podrejenost moškemu, kačo pa preklel, naj se plazi po trebuhu in živi v sovraštvu s človeško raso," je dokončal. Zamišljeno je zrl predse in v rokah še vedno mečkal travno bilko.
"Hmmm ... neenakost in sovraštvo do ubogih živali," je zamrmrala. "K čemu nagovarja Biblija." Malce je pomislila. "Veš kaj je zanimivo? Bog. Bog je prišel v vrt in klical človeka. Človek se je skrival za grmom in ko ga je Bog vprašal čemu, je odvrnil, da zato ker je nag. In Bog je najprej vprašal: Kdo ti je povedal, da si nag? šele nato: Si mar jedel z drevesa s katerega sem ti prepovedal jesti?"
"Bog ni vedel," je dejal in se zazrl v njo.
"Bog ni vedel," je dejala in pokimala. "Malce kontradiktorno z njegovo vsevednostjo, se ti ne zdi? Sploh pa - če je Bog omniscienten - ne bi že v naprej vedel kaj se bo zgodilo? Ne bi torej človeku nekako preprečil, onemogočil, dogajanje, ki se bo zgodilo, če tega ne stori?"
"Paradoksalno," je prikimal in se zopet vrnil k svoji bilki.
"Biblija dela Boga zmotljivega, človeškega in človeka Božjega. Sam Bog pravi, da je človek sedaj kakor eden iz med njih, ker vidi dobro in slabo."
"Pa saj je človeka ustvaril po svoji podobi - že to samo je skrajno čudaško. Po svoji podobi? Vsemogočnega, vsevednega, nadvse dobrega ..." prhnil je. "Pustimo to zadnje - da ne zaidemo zopet v paradoks. Nadvse dobri Bog vsaj v Bibliji ne obstaja. Je pa po definiciji absoluten."
"In z njim človek?" je zmedeno dodala. "Ni mogoče."
"Mhm," je še vedno z nasmeškom na obrazu pritrdil.
"Ampak če pustiva vse te - akhm - da ne rečem "zmote" ... morda je bistvo te zgodbe, da naj se človek ne peha za vednostjo, ki mu ni pridržana, da naj ne išče znanosti, ki mu ni zapovedana in v zibko položena. Drugače bo sam sebi napovedal propad."
"Pokorstvo in ubogljivost. Ljudstvo sužnjev. Sužnjev vere," je zamrmral.
"No ja ... v zameno za upanje," je dodala. "Ampak mi - mi smo si že napovedali propad. Uničujemo se. Poglej kam nas je pripeljala znanost - atomske bombe, uničevanje atmosfere, ..."
"Morda pa Biblije ne smemo brati dobesedno. Se ne smemo zapletati v njene paradokse. Sporočilo je vendarle očitno," odvrgel je bilko. "Upam, da ne preroško."
"Bonton skozi zgodbice," se je nasmehnila.
"Poguba skozi zgodbice," je mrko dejal.
"Ah, daj no, ne bodi črnogled! Res je, da smo se znašli v toku, ki drvi proti prepadu. Res, da niti približno ne ukrepamo zadostno. Ampak to človeštvo potrebuje. Mrzel tuš. Da se zbudi in se zave. Rešitve so že na dlani, le polastiti se jih nočemo. In ko bo nuja ..."
"Bomo ukrepali," je dokončal.
"In nič prej," je zavzdihnila.
"Ampak kako veš, da bomo ujeli ta trenutek ... kako veš, da ga ne zamudimo. Zadnje priložnosti?"
"Slutnja," je dejala. "Ampak sedaj raje užijva trenutek, dokler ... dokler se še ne zavedava kako gola sva."
"In nemočna," je dejal in se ji zazrl globoka v oči.
"In nemočna," je ponovila.

Opozorilo.

2009-08-07T05:49:00.000-07:00

"Jaz na tvojem mestu ne bi," je mirno dejala, ko je šalčko vzdignil k ustom.
Privzdignil je obrvi ter jo odložil nazaj na krožniček. "Zakaj? Si mi v kavo po vzoru Sally stresla prah volčjih jagod in želela zbežati z Jackom?"
"Tako nekako," je med smehom pristavila. "Pa sem si zadnji trenutek premislila. Veš Jack je preveč ... koščen." Zasmejal se je. "Ti si mi veliko bolj pri srcu."
"Ja ja ... sami izgovori so te. Še malo prej si me pa želela zastrupit." Delal se je, da je jezen in jo mrko gledal.
"Daj no! Vsi vejo, da ne znam kuhat kave. Samo prizanesti sem ti hotela." Pogledala ga je najbolj nedolžno in parkrat pomežiknila. V filmih deluje.
"Zakaj si mi jo pa potem postregla? Če trdiš, da je neužitna?" se je že malce omehčal. Stvar ga je očitno začela zabavati.
"Sem mislila, da se spodobi. Pa še zos je dober za rože." Široko se je nasmehnila.
Razgledal se je naokoli."Rože, ja. Zato so tako uvele, kaj?"
Prav zares niso zgledale pretirano vesele. Ubožice. Njena mami ni nikdar imela prevelikega daru za rastline. In očitno je to še ena izmed stvari, ki jih je podedovala po njej. Ah, kaj pa more. Takšna je.
Skomignila je. "Glej, saj ne pravim, da je ne smeš spiti. Bil je topel nasvet. Nočem, da si pokvariš želodec." Nekaj časa jo je gledal, nato pa se očitno odločil, da bo tvegal. In naredil svoj prvi požirek. Nečesa kar naj bi bila kava. Opazovala ga je in čakala odziv. Že prihaja - skremžil se je. Želela je nekaj zinit pa se je rajši zasmejala.
Odložil je šalčko. "Sem mislil, da boš zavpila kaj takega kot: Saj sem ti rekla."
"Sem se zadržala, ker sem prijazno dekle." Usta so ji še kar silila v nasmešek.
"Zdaj vem zakaj piješ kavo s toliko sladkorja," je rekel in šalčko odrinil od sebe.
"Hej! Veš, da bom morda tutorka!" je razposajeno navrgla. "Pomagala bom brucom na našem faxu."
"Jih boš učila skuhat zanič kavo?" jo je spodbodel.
"Ne draži me! Opozorila sem te. Samo ena reč me skrbi ... Pomisli, morda bom sama še enkrat brucka. Kako naj brucka pomaga brucom?"
"Ah daj no ... boš že," jo je spodbudil.
Pomaganje ji res ni delalo preglavic. Ampak tokrat gre za strokovno pomoč. Ti ljudje se bojo obračali nanjo z najrazličnejšimi vprašanji in - normalno - pričakovali, da jih ona reši. In to profesionalno. Zamajala je z glavo.
"V kaj se spuščam? Glede na to kako sem zmedena bi jaz potrebovala strokovno pomoč."
"Saj jo imaš. Mene!" je pomembno poudaril in s prstom pokazal nase.
"Mi jih boš pomagal zastrupiti, če bodo preveč zahtevni?" je obupano vprašala.
"Ah, v tem pa ni večjega mojstra kot si ti sama! Samo ponudi jim svojo kavo." Zarežal se je in jo potrepljal. "Vse bo še dobro."
Vse bo še dobro, je pomislila. Vse bo še v redu.
"Hmmm ... bi še eno kavo?" ga je vprašala. "Malce vaje mi ne bi škodilo."

g. Braudel.

2009-08-06T13:54:00.000-07:00

"Dobro jutro," je odzravila si skoraj pomela oči, a se pravočasno spomnila, da ima na sebi kilo make-upa. Kot ponavadi. Zazevala je in pozabila pomakniti roko pred usta. To bi bil že idealen povod, da z babi prične še eno brezupno bitko. Kar slišala jo je kako bi se drla kaj takega kot:"Manire, mlada dama!" ter, da ji ni kupila bontona zato, da se sedaj na njem nabira prah. Poraz je neizbežen. Ampak babi ni tukaj in zeha lahko kolikor ji srce poželi. Sploh pa je kar v redu vzgojena - za njene pojme.
"Dobro jutro," je zaželela naslednjemu mimoidočemu, ki pa jo je le čemerno pogledal in oddrvel naprej svojo pot. Zakaj se sploh trudim, je pomislila. Kaj je sploh tako dobrega pri jutrih? Vsi so nergavi, vsi z mislimi še v topli postelji. Dober dan, dober večer - to še gre ... ampak dobro jutro?! Res smešno. Še manj pa je dobro, če ga preživiš v Ljubljani. Sivi, še prebujajoči se Ljubljani. Nekdo bi moral izumiti frazo "slabo jutro". To bi bilo sila prikladno.
"Dobro jutro," jo je pozdravila natakarica, ko je vkorakala v kavarno, ona pa je v odgovor le nekaj zamrmrala.
Sedla je, položila torbo na stol, knjigo na mizo, glavo pa poleg nje. Spala bi, je pomislila. Kaj ji je sploh bilo, da je takole zgodaj rinila v Ljubljano? Braudel. Braudel je vsega kriv.
"Kavo?" jo je vprašal prijazen glas natakarice.
Dvignila je glavo. "Z mlekom prosim," je odgovorila. "In rjav sladkor," je hitro pristavila. Zrla je v knjigo. Fernand Braudel. Špeh. Zakaj bi si kdorkoli zamislil trilogijo v šestih delih? Potiho je preračunavala, koliko starni štejejo vse knjige skupaj. 1000? 1800? Tam nekje.
"Tole je pa kar zajeten zalogaj," je prijazno pripomnila natakarica in odložila pladenj s kavo, vodo ter piškoti.
"Moja spremljevalka zadnje leto," je ironično pripomnila. "Včasih znabiti težka, ampak moški trdijo, da imamo vse ženske takšne trenutke - no, obdobja."
Natakarica se je zasmejala in vrnila k svojim "poslom".
Braudel. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV. - XVIII. stoletje. Že naslov se vleče ko čreva, je pomislila. Človek gre študirat umetnostno zgodovino in za čtivo dobi - ekonomijo? Kaj takega. Sedaj ji je bilo kar malo žal, da je tarnala, da je študij premalo raznolik. Na - pa ima. Raznolikost.
Stresla je svoj velepomembni rjavi sladkor v kavo in odpila kratek požirek. Tako osamljeno se je počutila. Presedla se je na sosednji stol, tako da je lahko opazovala dogajanje skozi okno. Zaspani obrazi, utrujeni obrazi, podočnjaki tam, nepočesani lasje drugje, nek moški je imel obuti celo dve različni nogavici. Nikjer sončnega obraza. Danes ga ne bo. Zopet se je zazrla proti knjigi. Daj odpri me, je tiho klicala. Nočem, je pomislila. Debela si in v naslovu imaš besedi ekonomija in kapitalizem. Ni šans.
Kaj je bilo temu človeku, da je spisal tako obsežen cikel? Tip navaja ogromno faktov, ogromno letnic. Včasih se izgubiš nekje med njimi. Med vsemi številkami in tujimi imeni. Očitno je, da je bil razgledan človek - v najširšem smislu. Koliko časa mu je vzela ta knjiga? Celo večnost, je pomislila. Celo večnost je ta majhen, siv, presušen gospod sedel za svojo pisalno mizo in tipkal po pisalnem stroju. Sem ter tja je vstal, da je v kateri izmed knjig preveril kakšen podatek, da si je skuhal kavo. Sčasoma je najverjetneje že postal plešast in tudi obisk okulista je bil obvezen. Vsaj takega si ga je ona predstavljala. Ampak izredno prijaznega. Četudi ni v knjigi našla niti trohice topline. In med branjem se je počutila kot tujec v neki oddaljeni deželi. Mrzli, ledeno mrzli deželi, katere jezika ne pozna, katere rastlinje ji je tuje in živalstvo zastrašujoče. Hiše zapuščene in ljudje zaprti vase.
"Ste bili tudi vi osamljeni, gospod Braudel?" je zašepetala in pobožala platnico. Sedaj imate mene, je pomislila. In jaz vas. Da si krajšava čas. Pomislila je, če bi jo takšen človek sploh želel za družbo. To sedaj ni pomembno, je pomislila in odprla knjigo. "Gospod Braudel, obsojeni ste name, pa če vam je všeč ali ne! Ste namreč moja edina družba!" je zamrmrala, nato pa ujela sumničav pogled natakarice. Zazvoni telefon.
"Kje si?" je zaslišala glas skozi zvočnik.
"Na kavi z gospodom Braudelom," je zašepetala.
"Zakaj šepetaš in kdo zaboga je gospod Braudel?"je zaspano vprašal.
"Nočem, da bi me natakarica slišala," ni prenehala s šepetanjem. "Gospod Braudel je moja skrivna naloga, moraš mi pomagati. Hrrrrrrš mission over."
"Gospod Braudel. Ha! Res si zmešana. Pridem. Naroči mi kavo z mlekom."
Gospod Braudel očitno ne bo njena edina družba. Nasmehnila se je.
"Oprosti Braudel. Pa kdaj drugič," je šepnila in zaprla knigo.

Dežnik.

2009-08-05T02:56:00.000-07:00

Nosek je pritisnila ob steklo. Dež. Že dva dni. Kako turobno vreme. Pravšnje za študiranje, bi morda trdil kdo. Ne zanjo. Nizek pritisk. Kofein potrebujem, je pomislila. Dahnila je v steklo, da se je zarosilo ter narisala dežniček ter nanjga sonce.
"Kaj počneš?" je zaslišala glas za seboj.
Obrnila se je k njemu. "Zamujaš," je resno rekla.
"Ah daj no ... ne bodi sitna," je prav dobrovoljno nadaljeval in sedel nasproti nje.
"Vaša kava," ju je prekinila natakarica in pred njiju položila dve šalčki s kavo.
"Če misliš, da si se mi s tem odkupil ..." je čemerno dejala.
"Dež ti prav zares ne ustreza. Ali morda faktor, da je jutro in se še nisi zadela s svojo prvo kavico. Ne skrbi tudi plačal ti jo bom." Smejal se je. Se ta človek sploh kdaj neha smehljati, je pomislila. Ura je zgodnja, zunaj dežuje ... in ona je neznansko tečna. Tečka. On pa kot kakšen sonček. Neverjetno.
"Oh ne ..." je zamrmrala, ko je opazila, da na mizi ni rjavega sladkorja. "Gospodična," je zavpila, "smem prositi za rjav sladkor?"
"Res si malenkostna," je poudaril in pomešal svojo kavo ter spil prvi požirek.
"Nisi še bil z mano na pravem čaju," se je že malce bolj sprostila. Res nima razloga, da je slabe volje.
"Najverjetneje si tega ne želim?" je dejal, medtem ko je natakarica prinesla vrečko rjavega sladkorja in ga položila pred njo ter odšla.
"Zakaj vedno prinesejo samo eno vrečko?" je zavzdihnila. Pa ne da je pričakovala odgovor. Odločila se je, da ne bo več sitnarila in v svojo kavo stresla vrečko rjavega ter vrečko belega sladkorja. Težko je življenje.
"Saj me bo še pobralo od smeha! Kako nezadovoljen obraz! Zaradi sladkorja, predvidevam. Lahko bi naročila še eno vrečko rjavega."
"In naredila natakarici dodatno delo?" je vprašala.
"Prvič te ni motilo," ji je odgovoril.
"Ker sem mislila, da mi bo prinesla dve vrečki. Dve. Vsak normalen človek pije kavo z dvema sladkorjema," mu pojasni.
"To praviš samo zato, da lahko sebe kategoriziraš med navadne ljudi," se je zasmejal. "Koliko problemov zaradi sladkorja."
Odkimala je z glavo. Prav zares. Če bi ji natakarica prinesla dva, bi sedaj debatirala o čem bolj inteligentnem ... recimo kloniranju izumrlih živali ali suši v Avstraliji. Ali pa tudi ne.
"Še vedno ne vem, kaj je to na steklu," je z zanimanje motril sedaj že precej zbledelo sliko.
"To," je pomembno začela, "je čarobni dežniček. Dežniček s sončkom. Prestraši dež in privablja sonce. Ko sem bila majhna mi je babica prebrala zgodbico o tem. Vsebine se ne spomnim podrobno, vem pa, da je deček na list papirja narisal prav tak dežnik in z njim odgnal deževne oblake." Opazovala ga je in izpila požirek kave. Razlike pravzaprav ni bilo. Kljub belemu sladkorju. Končno je umaknil pogled s stekla. In se zazrl v njo.
"Čarovnička. Ampak tvoja magija ne deluje. Še vedno dežuje. Morda bi mogla dežnik narisati na list papirja?"
Deluje, je pomislila. Pa še kako deluje. Dežniček ji je pripeljal njega. Njegov prešerni smeh,njegove pikre pripombe. Kako naj ostane grenka ob njem? Dežnik ji je prav zares pripeljal sonce in razblinil njeno slabo voljo. Hvala dežniček, je pomislila in mu pritisnila poljubček.
"Natakarica te bo ubila s pogledom, ko ji takole mažeš šipe," je pomignil.
"Maščevanje je sladko ..." je pripomnila z nasmeškom. "Morda bom naslednjič - za spremembo - dobila DVA RJAVA sladkorja."

Liliputanec.

2009-08-03T04:09:00.000-07:00

"Tale parkec je pravi blagoslov," je dejala z zaprtimi očmi, medtem ko je obraz nastavljala dopoldanskemu soncu.
"Sem mislil, da boš rekla, da je kava za s sabo blagoslov," jo je spodbodel.
Čez obraz ji je šinil nasmešek. Ni se ji dalo govoriti. Sedela je na svojem najljubšem zidu, ob sebi je imela najljubšega človeka, v rokah pa kozarček s kavo. Tega mi ne more nihče pokvariti, je pomislila.
"Se mi ne boš pridružil?" je nagajivo vprašala, pogled z neba spustila na njegov obraz in malce pobingljala z nogami. Tam spodaj je stal kot najbolj nebogljeno bitje. In se smehljal.
"Ne, mislim, da mi je tu spodaj kar všeč," je odvrnil, malce nagnil glavo in na eno oko zamižal. "Se lahko premakneš malce bolj levo?"
"Lenoba!" je zavpila smeje. "Sonce nagaja tebi pa hočeš, da se jaz premaknem! Pasivec si, da večjega ni! Sploh pa ti stojiš in se lažje premakneš kot jaz!"
Stopil je bližje in se skril v njeno senco. Kako smešen je, ko me gleda takole navzgor, je pomislila, mu skuštrala lase,previdno odložila kozarček s kavo (ni namreč bolj imenitnega kot prva jutranja kavica in ni želela tvegati, da se polije) nato pa skočila na noge.
"Jaz," je zavpila, se razkoračila, roke uprla v bok in dvignila glavo, kot da je kakšna strašno pomembna oseba, "sem Guliver! In ti," je s prstom pokazala nanj, "si Liliputanec, ki me skuša ugrabiti!"
"Ti si popolnoma zmešana," ji je smeje odvrnil in in prekrižal roke na prsih,"in jaz, gospodična ..."
"No, kaj? Kaj ti?" mu je skočila v besedo ter s stopalom igrivo potrepljala po tleh pričakujoč odgovor.
"Jaz, gospodična," je resno ponovil, "vam vidim pod krilo." Je mirno dokončal, kotički ust pa so mu trznili v nasmešek.
"Res si zlobni Liliputanec, ki me na vsak način želi zvabiti z mojega čarobnega zidu!" je smeje nadaljevala, a vseeno stopila za spoznanje bolj skupaj.
"Vaš obraz je spremenil barvo, gospodična," jo je še naprej izzival.
"Kolikokrat naj ponovim," je znižala glas in ga grdo pogledala. "Jaz sem Guliver, moje popotovanje je izjemne pomembnosti in Liliputanec kot ti mi ne bo prekrižal načrtov!"
"Strašno poženščen Guliver," se še vedno ni dal. "Prisegel bi, da tako čednega moškega še nisem videl."
Spustila se je z zidu, se postavila pred njega in ga čemerno pogledala. "Hecaš me!"
"Kdo je pa sedaj Liliputanec?" ji je odvrnil in jo tokrat on skuštral.
Ona. Ona je Liliputanec. In on je Guliver popotnik. Pride in gre. Pride - jo napravi veliko, pomembno. In nato gre. In ona je zopet majhna. Majhen Liliputanec, ki je bil vedno majhen, a je za trenutek, milisekundo, pomislil, da je lahko velik in pomemben. Da lahko spremeni svet. Majcen, mičken Liliputanec, katerega klic je kot krik, vpijočega v puščavi. Ona je Liliputanec.
"Kavo si pozabila na svoji magični skali," ji je pomignil in se ozrl proti soncu.
"Naj bo," je zamišljeno odvrnila. "Naj bo to znamenje, zapuščina, majhnega Liliputanca, ki je nekega sončnega dne mislil, da lahko postane Guliver."
Nasmehnil se je. "Pridi, kupil ti bom novo."

Dali.

2009-08-02T10:13:00.000-07:00

"Dali," je zavzdihnila, ko je napravila prvi požirek svoje popoldanske kavice. Po kosilu, ki je bilo vse prej kot lahko, na s soncem obsijenem balkonu. Razgled sicer ni idiličen. Sosednji blok. Parkirišče s takšnimi in drugačnimi avtomobili. Če se ozre malce bolj proti severu pa čudovite Alpe. Nekje ... tam daleč. No ja. Ni slabo. Za popoldansko kavo.
"Dali ..." je zopet ponovila, na kratko odkimala in odložila svojo prikupno šalčko na prikupen krožniček ob prav tako prikupno žličko. Tja kamor spada. "Preprosto ne razumem."
"Česa?" je nakratko vprašal. Ne s preveč velikim zanimanjem. Morda zato, ker se pač spodobi.
"Dalija - saj ti pravim," je malce nejevolno odgovorila. "Salvadorja Dalija."
"To sem dojel," je odgovoril. "Sedaj si že v četrto ponovila isto ime."
"No, ne razumem ga," je trmasto nadaljevala.
"To že. Česa pri njem ne razumeš. To me zanima."
"Njega. Očitno je, da je zmeraj in povsod želel biti v središču pozornosti." Postala je, se zazrla v daljavo. "Najprej do desetega leta - no, leto gor ali dol - lula v posteljo, kot moški nosi nevzdržno smešne brkače ter v primeru, da se ljudje na ulici ne ozirajo dovolj za njim, še malce pocinglja z zvončkom."
Zasmeje se.
"Sliši se kot človek po tvojem okusu," z nasmeškom doda.
"Sploh ne," z zanosom pripomne. "Nikoli nisem cenila narcisoidnosti. Niti ekscentričnosti." Kdo bi sploh želel v svoji bližini takšnega človeka. Saj so kot klovni, ki so sami sebi zadosti, ki cenijo le samega sebe. Že Mali Princ je prav dobro vedel, ko je prvič spoznal Domišljavca, da je taka družba ničeva. In kot vedno pripomnil, kako čudni, da so odrasli. V tej mali glavici, obdani s pšeničnimi kodri, se je zagotova skrivala velika modrost. Pa vsi bolj opevajo Dalija.
"Tip je bil genij," je previdno dejal.
"Veš kaj? To pravijo prav vsi. Bral je dela sočasnih znastvenikov, nekateri pravijo, da je imel intuicijo za to, kar zna postati zanimivo za javnost. Pa da je bil razgledan. Lari-fari. Dvomim, da je razumel, kar je prebral. Nekaj najverjetneje že. Ampak pomisli! Cepitev atomov, DNK - to je bilo za tisti čas strašno napredno. Najverjetneje so s težavo dojemali celo tisti, ki se na takšne stvari spoznajo. Dali pa je bil konec koncev le umetnik. Mar ne?"
"Pravzaprav ne bi vedel. In to te moti? Da ga je navduševala znanost? " jo je vprašujoče pogledal.
"Ne," je mirno odvrnila. "Samo pravim, da je najverjetneje šlo za navdih in ne globje razumevanje, ampak pustimo to. Vsi so uživali v njegovi prisotnosti. Prav zato, ker je bil kot nekakšen redek dragulj. Da si se znašel ob njem, je bilo, kot da bi pravkar na avkciji kupil neko imenitnost, ki je neprecenljiva. Razumeš?"
"Torej te moti, da so bili ljudje radi v njegovi bližini?" jo je še bolj zmedeno vprašal.
"No, bolj to, da ga v resnici ni nihče poslušal in cenil zaradi tega, kar je. Bil je kot nekakšna kreacija neznansko znanega kreatorja, ki jo ljudje kupujejo zaradi znamke, a pravzaprav sploh ne vidijo kako čudovita je. Vidiš - to počno zaradi sebe, da bodo v družbi opaženi, ne zato ker uživajo v njegovi družbi. Skrajno nerazumljen človek. Dali." Nasmehnila se je ob pogledu na njegov skoroda prestrašeni obraz. Posrebala malce kave. "Po drugi strani pa se meni skozi svoja dela kaže kot skrajno krhek človek. Povsod nekakšne podpore, vse je tekoče, vse minljivo, vse razcefrano v koščke, ali deljeno v prazne predale. Majhno. Ranljivo. Tenko. Lomljivo. In zaprte oči, ki sanjajo. Kaj sanjajo? Kaj lepšega kot te izkrivljene stvore? Kaj velikega? Sončnega? Dali je bil sam. Samcat. Zato pozornost," je zaključila.
"Sploh pa - kdo sem jaz, da takole govorim o slavnem Salvadorju Daliju? Konec koncev ne vem prav nič o ničemer."
Nasmehnil se je. "Tokrat mislim, da te razumem."
Vrnila mu je nasmeh. "Si dokončal svojo kavo?"

Kava.

2009-08-01T13:00:00.000-07:00

"Kava se ti bo skisala," je dejal po tem, ko je že skoraj eno uro mešala rjavo tekočino.
"Kava se ne more skisat," je odmrmrala. "Mogoče mleko. Sploh pa je boljša hladna," je dodala po premisleku.
Podprl si je glavo in gledal kako se še naprej poigrava z žličko in skodelico.
"Si jo sploh že poskusila?" jo je vprašal.
"Ne vem ... mogoče. Ne spomnim se." Zagledala se je v neko točko desno od njegove desne rame. Pravzaprav leve, ker ji je sedel nasproti. Res komplicirano. Nikoli ni razumela percepcije leve in desne. Sploh pa ju vsi mešajo.
"Pa jo misliš?" se je zopet oglasil.
"Kaj?" je zmedeno vprašala.
"Poskusit. Jo misliš poskusit," je dejal in še naprej zdolgočaseno zrl v njo. Še vedno si je podpiral glavo.
Nemogoč položaj, je pomislila. Kako se tako visok tip sploh lahko stlači na tako majhen stol za tako nizko mizo. Resno. Kaj vse ljudje pretrpijo za skodelico kave.
Zopet se je zazrla v svojo. Kavo. Rjavo tekočino. Brozgo.
"Zagotovo je dobra," je nezainteresirano odgovorila.
"Ja. Zagotovo, če si vanjo stresla dve vrečki sladkorja."
"Dve vrečki je ravno prav," je mirno zatrdila.
"Fanatik," ji je smeje odvrnil. "Ubogo dete imaš tako grenko živjenje, da piješ cuker s kavo namesto obratno."
"Hej, če moram gledat tvoj grenek fris, naj bo vsaj kava sladka. Sploh pa je pitje kave obred. Kavo se mora piti z užitkom," je pomenljivo rekla in mu pomežiknila.
"Ja - PITI! To je to, ti je ne piješ, ti jo gledaš! Sem mislil, da si rekla, da si je nujno potrebna."
Milo za žajfo. Ah naj mu bo, je pomislila. Sploh pa ne ve. Ta nori svet. In mešanje kave - najbolj sproščujoča stvar. Ko gledaš kako se vrtinči, kako včasih pljuskne čez rob. Kot da lahko z mešanjem upočasniš tek časa. Bistvo ni v kavi. Niti v skodelici. Ampak on ne ve.
Nasmehnila se je.
"Greva," je rekla in vstala.
"Ne boš popila svoje kave?" jo je začudeno vprašal in obsedel na stolu.
"Lahko jo mešam v neskončnost pa ne bo nič drugače. Ti boš še vedno nasproti mene in jaz bom še vedno imela v zavesti trenutek odhoda. In ne glede na to kako močno ali kako hitro ali kako z zanosom jo mešam ... ta trenutek ostaja. In se bliža. Ne razumeš? Moje mešanje ničesar ne spremeni."
Zazre se mu v oči.
"Res si čudna ..." se nasmehne in vstane.
Pojma nimaš, kako prav imaš, je pomislila. Pa je čudna še nežno rečeno.